Zakaj ima hrana moč, da spreminja naše razpoloženje, in kako je hrana, ki jo zaužijemo, povezana z našimi čustvi?
Hrana je zelo mogočno orodje in ima velik vpliv na to, kako se počutimo. Če ne zaužijemo potrebnih hranil, ki jih potrebuje naš telesni sistem, potem bomo negativne posledice zagotovo občutili. Uživanje hrane z visokim GI bo sicer poskrbel za val energike, vendar pa bosta posledica nizka raven sladkorja v krvi in izčrpan, otopel občutek. Nizko raven vitaminov iz skupine B so povezali z negativnimi nihanji v razpoloženju.
Nevrotransmiter, ki ga pogosto povezujemo z občutkom sreče in zadovoljstva, je serotonin. Po jedi nam prinese občutek sitosti – pripomore pa tudi pri razvijanju občutka zaljubljenosti. Raven serotonina v svojem telesu lahko povišate tako, da pojeste banano, kivi ali ananas.
Slabe oz. nasičene maščobe so maščobe, ki jih v svoje telo vnesemo s procesirano hrano, v naravi pa jih ne najdemo. Te maščobe se nalagajo v kardiovaskularnem sistemu, kjer lahko zamašijo žile, kar vodi v srčne napade in kapi. Poškodujejo tudi vaše celične membrane in posledično tudi živčni sistem. Naslednjič, ko boste posegli po krofu, se spomnite, da nasičene maščobe v njem ne bodo končale le na vaših bokih, temveč tudi v možganih!
"Naslednjič, ko boste posegli po krofu, se spomnite, da nasičene maščobe v njem ne bodo končale le na vaših bokih, temveč tudi v možganih!"
Prenajedanje je pogosto povezano z uživanjem hrane, polne maščob in sladkorja – zakaj si, ko smo na tleh, želimo le “slabe” hrane, ne pa recimo špinače?
Prehranjevanje kot aktivnost nam daje užitek. Naši možgani nam preko povezave z živčnim sistemom ob uživanju določene hrane, ki nas osrečuje, telo preplavijo z dopaminom.
Razlog, zaradi katerega posegamo po sladki, mastni hrani, je pravzaprav posledica evolucije. Prvotni namen tega mehanizma je bila zagotovitev preživetja človeku v časih, ko hrane ni bilo na pretek. S tem, da je visokokalorično hrano telo povezalo z občutkom užitka, je narava poskrbela, da smo v času stradanja posegli po hrani z največ kalorijami, ne pa po nizkokalorični hrani.
Težava tiči v tem, da danes te soli, maščobe in sladkorje najdemo v hrani, ki je še posebej slaba za nas.
Skovanka “hangry” (hungry+angry = lačen+jezen) se nanaša na osebo, ki je slabe bolje, ker je lačna – pa je to res povezano? Zakaj pride do takega počutja?
Lakota ima zelo osnovni pomen; naše telo nam sporoča, da potrebujemo hrano. Znanstveno gledano pa izraz “hangry” seveda ni relevanten.
Smo bitja navad, kar pomeni, da imamo stalne vzorce, po katerih se obnašamo, ko pride do časa in oblike prehranjevanja. Navajeni smo, da se ob določen času v dnevu počutimo site, zato do občutka “hangry” pride takrat, ko se ne ravnamo po naših običajnih vzorcih prehranjevanja.
Zakaj smo po uživanju procesirane hrane utrujeni in brez energije?
Obdelana hrana vsebuje visoko število kalorij v obliki nasičenih maščob in sladkorja. Predelani sladkorji pa imajo navadno izredno visok glikemični indeks (GI). Hrana z visokim GI poskrbi za naval energije, ki pa se po kratkem občutku evforije konča s padcem in nizko vsebnostjo sladkorja v krvi. Posledica je utrujenost.
Kaj je zdrava – in osrečujoča – alternative, ko pride do hrane, če ne želimo uživati obdelane hrane?
Pravilni odgovor je nedvomno: banana! Te se ultimativna hrana, ki osrečuje. Vsebujejo odlično uravnovešene kompleksne ogljikove hidrate in proteine ter različne vitamine in minerale.
Katera je prehrana, ki poskrbi za dobro počutje?
Takšna prehrana vsebuje uravnovešeno količino proteinov, kompleksnih ogljikovih hidratov, dobrih maščob in mikrohranil. Uživanje nepredelane, lahkotne skuhane hrane in organskega ter svežega sadja in zelenjave je ključ do prehrane, ki poskrbi za dobro počutje.
